RUDARJENJE V ZAGORJU (1755 – 2005) – RUDARSKA UČNA POT

RUDARSKA UČNA POT:

- Po rudarski učni poti se udeleženci lahko sprehodijo sami, veliko bolje in zanimiveje pa bo z izkušenim vodičem, ki bo udeležencem z razlagami pričaral čase, ko so tukaj še kopali premog.

PRVO DOVOLJENJE

- Slavni zgodovinar Janez Vajkard Valvazor je v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 prvi poročal o kopanju premoga v zagorski dolini. Zapisal je, da so kmetje v Strahovljah pod Jablaniškim hribom na površini našli premog, ki so ga imenovali takratni lekarnarji zmajeva oz. premoška kri in ga, zdrobljenega v prah, uporabljali za zdravljenje živine.
- Leta 1740 je rudarski svetnik Anton Hauptman imel nalogo raziskati to območje in ugotovil je, da se zanimive količine premoga nahajajo takoj za vasjo Zagorje, ki se nadaljujejo v gore. O možnostih uporabe premoga se je seznanil takratni ljubljanski industrialec Franc Rakovec, ki pa v bližini nahajališča ni našel industrijskega objekta, ki bi premog potreboval. To se je že v letu dni spremenilo, saj so premog potrebovali na Reki, kjer je bila postavljena nova čistilnica sladkorja. Naročila so se počasi povečevala zato je Rakovec oblasti zaprosil za podelitev pravice kopanja premoga.
- Z 11. novembrom 1755 je bilo fevdalnemu gospodu Francu Raigersfeldu – Rakovcu po rodu Slovencu iz Rakovice pri Kranju izdano prvo uradno dovoljenje za pridobivanje premoga v hribu Pešenk zahodno od Mlinš, kjer so kmetje ob potočku Črni graben kopali premog. Po Rakovčevi smrti leta 1760 je premogovništvo v Zagorju skoraj ugasnilo. Menjali so se lastniki, a resnejšega pridobivanja premoga ni bilo.
- Novi začetki rudarjenja so se razvili šele, ko je prevzel posle Ruard, lastnik gorenjskih plavžev in topilnice železa v Pasjeku ob Savi. Pridobil je tri jamske mere, prvo v občini Velne pod Cilenškim hribom, drugo v Podhošci, tretjo pa v Šemniku pod Jablaniškim hribom.
- V letu 1849 je bila dokončana južna železnica na odseku Celje-Ljubljana, julija 1857 pa na odseku Ljubljana - Trst. Z začetkom obratovanja južne železnice na celotni dolžini je prenehal počasni in dragi promet po reki Savi. Železnica je postala in bila največji kupec premoga vse do gradnje termoelektrarn v Sloveniji.

ODKOPAVANJE V JAMI ORLEK

- Jama Orlek je delovala od leta 1951 do 1969. Uporabljalo se je klasično leseno podporje (stropnike in stojke). Premog se je na površino izvažalo v jamskih vozičkih po 120 m globokem Orleškem jašku. Od tam je bila zgrajena ozkotirna železniška proga do jaška v Potoški vasi, kjer se je premog spuščalo 14 m po jašku navzdol. Naprej je premog potoval po Kotredeškem rovu konjskega profila, ki je bil izdelan v letih od 1900 do 1902, do separacije, kjer so premog oprali, da je bil pripravljen za prodajo. Odkopavalo se je s prečnimi odkopi višine 3,2 m in dolžine 20 do 23 m.
- Rudarje je s separacije v Toplicah na delo v jamo Orlek vozil rudniški avtobus, ker je bila kopalnica na obratu Orlek za vse knape premajhna. V orleškem jašku je vozila le ena kletka, v katero se je narinil le en jamski voziček za prevoz izkopnine. Za prevoz ljudi je kletka sprejela do 14 rudarjev.
- Orleški jašek se je v dnu priključil na Kotredeški rov, ki je bil zelo ozek, izdelan v konjskem profilu in obzidan z opeko. Konjski profil je bil zato, da so lahko takrat, takoj po letu 1902, ko je bil dokončan, po njem prevažali premog s pomočjo konj. V jami je bila tudi konjušnica. Ozek Kotredeški rov se nahaja le nekaj metrov stran od novejšega Aleksandrovega rova. Rudarji so še dolgo Kotredeški rov imenovali kar Erbštulem.
- V letu 1968 se je zaključevala proizvodnja v jami Orlek in rudarjenje se je počasi začelo seliti v jamo Kotredež, ki je bila takrat odprta le do drugega obzorja. Začeli so z izdelavo vpadnika na četrti obzor.
- Proizvodnja je bila do 150 vozičkov na izmeno (3x 150 vozičkov, kar pomeni 450 vozičkov na dan). Na Orleku je bilo od pet do šest delovišč, na vsakem delovišču pa 3-4 rudarji. Na izmeno je bilo zaposlenih od 35-40 rudarjev. Kletka je vozila 4x za izvoz rudarjev.
- V letu 1979 so dokončno zasuli jamo in razstavili ter prodali izvozni stroj, ki še danes deluje v Valjevu, v Srbiji.

VAROVANJE JAME KOTREDEŽ PRED VDORI VODE IZ POTOKA KOTREDEŠČICE
- Z odkopavanjem premoga v jami Kotredež v globino so se slabšali tudi pogoji rudarjev. Jamo Kotredež je z napredovanjem v globino ogrožala tako voda iz triadnega dolomita in apnenca, kakor tudi voda iz bližnjega potoka Kotredeščice, ki je zaradi porušene hribine nad odkopi napajala območje nadkritja odkopov. O zaščiti pred vodo iz potoka Kotredeščica so razmišljali že leta 1939 in strugo potoka speljali v leseno korito. Kasneje so korito Kotredeščice oblekli z gumijastimi trakovi, ki so bili pripeti na straneh z verigami na lesene stojke. Gumijaste trakove so dobili v podjetju Sava Kranj. Nazadnje pa so na delu struge Kotredeščice izdelali celo betonsko korito.

PLAZ RUARDI
- Na območju odlagališča jalovine Ruardi se je v februarju 1987 sprožil katastrofalen plaz, ki je v dolino odnesel ca 60.000 m3 materiala. Plazovita masa se je premikala s hitrostjo 10 m/uro in je pred sabo rušila vse, tudi 8 stanovanjskih hiš in tovarno Lisca, ter zasula cesto Zagorje - Trbovlje. Plazeča masa pa se je na srečo ustavila pred potokom Kotredeščica. Zaradi plazu je bila zgrajena nova cesta ob plazu do potoka, in naprej ob levem bregu Kotredeščice proti Trbovljam in Kotredežu. Čez potok Kotredeščica je bil v nekaj dneh po plazu »začasno« postavljen vojaški most Bailey, ki je služil svojemu namenu vse do leta 2019, ko je bila na novo urejena cesta z novim mostom čez potok Kotredeščica.

REKREACIJSKE POVRŠINE EVROPARK
- Območje Evroparka je spadalo v vplivno območje jame Dole in merjeni posedki so bili še neprimerni, da bi bilo območje primerno za gradnjo. Zato se je rudniške površine namenilo in postopno uredilo v rekreativne namene.
- V sklopu zapiralnih del se je leta 1995 začela dokončna sanacija površine Rudnika Zagorje v zapiranju in območje današnjega Evroparka je dobivalo novo podobo – rekreativne površine.