JAMA PODSTRANA

Obseg jame:

Jama Podstrana se razprostira na  pobočju Podstrane pod hribovjem Malega vrha (kota 530 m) in predstavlja stransko premogovno kadunjo.

Pridobivanje premoga:

Odpiranje jame se je pričelo leta 1939 z izkopom 630 m dolgega Podstranskega izvoznega rova. V letu 1941 se je začelo graditi na vznožju Malega vrha tudi strojnico za  jašek Podstrana. V letu 1942 se je izdelalo še smerno raziskovalno progo na nivoju Podstranskega rova. V letu 1943 so dokončali 78 m globok jašek Podstrana, premera 4,4 m, namenjen za izvoz premoga iz jame na separacijo v Toplicah in za dovoz lesenega podporja in opreme na odkopne etaže.
Po vojni so intenzivno nadaljevali z odpiranjem jame Podstrana in imenovali za poslovodji te jame rudarska tehnika Pavla Kovača in Franja Špana, saj so bile potrebe po večji proizvodnji premoga vedno večje.

Rudarji s poslovodjem Francem Španom pred vhodom v rov Podstrana

Proizvodnja premoga  je stekla  leta 1946. Odkopavanje kvalitetnega rjavega premoga  je potekalo na prečnih oz. širokočelnih odkopih z lesenim, kasneje pa tudi z jeklenim odkopnim podporjem.
Za zasipavanje odkopanih etaž se je prvotno predvidelo pridobivanje dolomitnega gramoza in apnenca v kamnolomu pod pobočjem Malega vrha ter skladiščenje drobljenega dolomita v betonskem bunkerju pod kamnolomom z dnevno kapaciteto 170 m3 gramoza ter rezervoarjem za splavno vodo s kapaciteto 200 m3/dan.
Vodo za splavno zasipavanje se je črpalo z dvema črpalkama kapacitete po 3 m3/min iz potoka Medije na zasipno postajo.  
Po začetku odkopavanja premoga v jami Podstrana so se kmalu pojavile poškodbe na betonskem bunkerju za zasipni material, kakor tudi v samem kamnolomu. Zaradi tega je bilo potrebno opustiti pridobivanje zasipnega materiala v kamnolomu Podstrana in preiti na zasipni material iz kamnoloma Borovnik. Tako so obstoječo žičnico za transport zasipnega materiala za jamo Kisovec dogradili in preusmerili en krak žičnice do zasipne postaje za jamo Podstrana.
Pri odkopavanju premoga v jami Podstrana je leta 1956 iz talnine oziroma vodonosnega dolomita vdrla voda, ki je povzročila veliko škodo na jamskih objektih, kar je privedlo do zapiranja te jame.
Zapiranje jame Podstrana je potekalo od leta 1956 do leta 1958. Iz jame Podstrana je bilo med letom 1946 in letom 1956 pridobljeno 1.064.286 ton rjavega premoga od skupnih rezerv premoga 2.470.000 ton (podatki takratnega glavnega inženirja Sama Čermelja in takratnega direktorja Rudnika Zagorje, inženirja Stanka Zabovnika).

Geologija:

Produktivna formacija premogovega sloja so soteški skladi, ki se pričenjajo s peščeno ali plastično talno glino, ki leži na temeljni hribini. Talna glina je za ležišče velikega pomena, ker loči  premoški sloj od triadnega vodonosnega apnenca in ščiti jamo pred vdori vode. Proti krovnini se premoška masa konča z laporastimi škriljavci in je prekrita z apnenimi laporji. Premog zagorske premoške kadunje pripada precej značilnim rjavim premogom. Po kvaliteti se razlikuje krovni in talni rjavi  premog.