Rudnik Zagorje skozi čas

V Zagorju se je premog skozi 250-letno zgodovino rudarjenja pridobivalo najprej v jami Šemnik, potem v Kisovcu, v jami Loke, kasneje še v jami Podstrana, v jami Orlek, v jami Dole in najdlje in najgloblje v jami Kotredež, kjer se je proizvodnja v letu 1995 tudi zaključila. Skupaj je bilo iz jam Rudnika Zagorje odkopanih približno 36 milijonov ton rjavega premoga. Sledila so zapiralna dela, ki so potekala vse do leta 2004. Rudarji so se torej počasi, celih 9 let, poslavljali od jame in s solzami v očeh so se zadnjič zapeljali po Vine jašku in zapustili jamo.

- Zgodovinar Janez Vajkard Valvazor je v svojem slovitem delu iz leta 1689 poročal, da so kmetje v bližini Strahovelj pod Jablaniškim hribom v vasi Šemnik našli premog, ki so ga takratni lekarnarji imenovali zmajeva ali premoška kri in ga, zdrobljenega v prah, uporabljali za zdravljenje živine. Sicer so takrat t.i. glavužarji kradli premog na vseh izdankih premoga na območju Zagorja.
- Prvo uradno vest o zagorskem premogu najdemo v poročilu deželnega glavarja grofa Saurana 16. oktobra 1736.
- Avgusta leta 1755 je fevdalni gospod Franc Raigersfeldt zaprosil rudarske oblasti za podelitev pravice kopanja premoga na območju Zagorja.
- Prvo uradno dovoljenje za pridobivanje premoga v hribu Pešenk, zahodno od Mlinš, kjer so kmetje ob potočku Črni graben kopali premog, je bilo izdano 11. novembra 1755 gospodu baronu Francu Raigersfeldtu, po rodu Slovencu iz Rakovice pri Kranju.