NASELJE NA ŠAHTU – KRUŠNA PEČ – RUDARSKA UČNA POT

RUDARSKA UČNA POT
- Po rudarski učni poti se udeleženci lahko sprehodijo sami, veliko bolje in zanimiveje pa bo z izkušenim vodičem, ki bo udeležencem z razlagami pričaral čase, ko so tukaj še kopali premog.

OBRAT KISOVEC
- Jama Kisovec leži na desnem bregu potoka Medije in je delovala od leta 1868 do 1947. Odprta je bila z jaškom, ki je bil izdelan do globine 133 m in povezan z Maksimiljanovim rovom (Zveznim prekopom). Strojni jašek je bil prvotno opremljen z izvoznim strojem na parni pogon. Le-tega so leta 1908 zamenjali z izvoznim strojem na električni pogon. Po jašku je potekal prevoz moštva in materiala. Odkopne etaže se je sproti zapolnjevalo z zasipnim materialom iz kamnoloma Borovnik.
- Pod jablaniškim hribovjem so med letom 1868 in 1876 odprli staro jamo Kisovec z Maksimiljanovim rovom (Zveznim prekopom), izdelanim v smeri proti jugu in 133 m globokim izvoznim jaškom na parni pogon za odkopavanje premogovnih zalog v stranski premogovni kadunji pod Jablano.
- Do leta 1905 se je od jaška Kisovec po Maksimiljanovem rovu izvažalo premog v jamskih vozičkih s konjsko vleko, potem pa se je uvedlo bencinske lokomotive za transport premoga na površino.
- Na površini se je najprej prevažalo premog s parizerji s konjsko vleko po cesti v pralnico premoga v Toplicah, dokler se ni izkopalo 1650 m dolgega Maksovega oz Loškega rova pod pobočjem Podkraj oz. Repnikom do naselja Toplice. V novem rovu je bila ozkotirna železnica, po kateri se vršil prevoz premoga z bencinsko lokomotivo.
- V jami Kisovec so do vpeljave splavnega zasipavanja odkopavali premog prečno v etažah od zgoraj navzdol z rušenjem, nato pa s splavnim zasipavanjem z isto odkopno metodo v etažah od spodaj navzgor.
- Parni izvozni stroj na kisovškem jašku je kmalu zamenjal električni izvozni stroj z Ilgnerjevim agregatom, ki je obratoval vse do leta 1947, ko je bil opuščen Kisovški izvozni jašek.

ŽIČNICA NA VILJEMINI
- V časih, ko je obratovala jama Kisovec, se je odkopavalo z odkopi višine 2,5 do 3,0 m in se je odkope sproti zasipavalo z zasipnim materialom (pesek z vodo). Predvsem s tem namenom se je odprlo kamnolom Borovnik, v katerem se je pridobivalo material za zasipavanje odkopanih prostorov v jami Kisovec.
- Zasipni material se je transportiralo s pomočjo tovorne žičnice na Viljemini, kjer je bila povratna postaja (ostanki le-te so še danes vidni ob cesti Zagorje – Čolnišče), od koder se je zasipni material, pomešan z vodo (ki so jo hranili v bližnjih bazenih) transportiralo v jamo za zasipavanje odkopanih prostorov v kisovški jami. S tem se je za vsaj 30 % zmanjšalo posedanje površine.

NASELJE NA ŠAHTU - KRUŠNA PEČ
- Življenje v naselju na šahtu je bilo sicer skromno, a bogato izkušenj in polno doživetij. Na skupnem ganku je bilo druženje posebne vrste. Družine so bile povezane med seboj in so si nesebično pomagale. Čutila se je toplina preprostih knapovskih ognjišč, lepota lično urejenih vrtičkov skrbnih gospodinj, vonj po nažaganih drvih, dišečem, pravkar pečenem kruhu iz skupne krušne peči, ki je še danes v uporabi. Krušna peč je bila zgrajena skupaj z naseljem na šahtu po drugi svetovni vojni, okrog leta 1948, ko se je opustilo odkopavanje v stari jami Kisovec in se je proizvodnja začela seliti drugam, počasi tudi v jamo Loke.
- V skupni krušni peči so si družine, ki so bivale v rudarskih večstanovanjskih hišah, pekle slasten domač kruh. Še danes je dom prijetnejši, če iz njega diši po sveže pečenem kruhu. Takrat pa je skoraj vsak dan dišalo po naselju po pečenem kruhu.
- Postopek peke kruha prav v tej peči je prikazan na spodnjih fotografijah:

Začetek peke – vzhajano testo gre v peč

Hlebce ali štruce je potrebno primerno razporediti

Že diši ...

Takole današnji pekovski mojster ponosno pozira …

Rudarske krušne peči so bile dovolj velike, da je bilo mogoče speči kruh za teden dni tudi za številno rudarsko družino

INTERNAT
- V naselju se je nahajal tudi internat učencev Rudarske šole Zagorje, kjer so bivali učenci od vsepovsod (iz oddaljenih krajev Slovenije, iz Bosne, itd.). V tistih časih je bila rudarska šola le v Zagorju in Velenju, potrebe po delovni sili pa so bile zaradi povečevanja proizvodnje premoga iz leta v leto večje. Tako je rudnik učencem zagotovil brezplačno šolanje z bivanjem, kar je bilo še posebno zanimivo za zelo revne predele Slovenije in drugih republik bivše Jugoslavije.
- Učenci so se v Rudarskem šolskem centru šolali za poklic rudarja, kasneje pa tudi za poklic rudarskega tehnika. Po zaključku šolanja so bili s slavnostnim skokom čez kožo v svečanih rudarskih uniformah vsi učenci sprejeti v rudarski stan. Nekateri so se vrnili nazaj domov, večji del pa so si tukaj ustvarili družine in so ostali - za vedno?